Porod

Bila je velikonočna sobota, 4.4.2015 – moj predvideni datum poroda 🙂 . Dopoldan smo še barvali jajčka, se poslikali in ni bilo nobenih posebnosti. Nekaj me je sicer zvijalo v trebuhu, ampak to ni bilo nič novega.

En dan prej, sem bila tudi na zadnjem pregledu pri ginekologinji. Na CTG-ju sta se pokazala dva popadka, ampak je rekla, da so to čisto normalni izvidi in da ni videti, da bi se že kaj pripravljalo. Naročila nama je, da se čez dva dni odpraviva na prvi pregled v porodnišnico, kjer potekajo pregledi čez rok. Najprej na vsake dva dni, po enem tednu pa vsak dan.

Sedela sem za računalnikom in pisala članek, ko so se okoli 14 ure, začeli pojavljati krči – podobni menstrualnim krčem. Najprej jim nisem posvečala preveč pozornosti, potem pa sem ugotovila, da se te krči kar ponavljajo in da bi bilo mogoče dobro, da si začnem pisati na koliko minut so. Na moje presenečenje so bili že takoj redni na 5 minut, kar mi je bilo zelo čudno, saj naj bi se v tem primeru že morali počasi odpraviti proti porodnišnici. Nič mi ni bilo jasno, saj so se popadki komaj začeli in nisem verjela, da je to res to. Po eni uri sem se odločila, da grem pod tuš in če se bodo nadaljevali greva proti porodnišnici.

Ob 16. uri sva prispela v porodnišnico, kjer so me priklopili na CTG. Še vedno sem imela dokaj redne popadke na 5 minut, ki so vedno bolj boleli. Nato sem se preoblekla v haljo in se namestila v sobi. Pregledal me je tudi zdravnik, ki je rekel, da se že lepo odpiram. Poskušala sem čim več hoditi gor in dol po hodniku, saj naj bi to priporočali za lažji in hitrejši porod. Mož mi je ves čas pomagal po svojih najboljših močeh. Predihavanje popadkov v stoje mi ni najbolj odgovarjalo, imela sem tudi zamašen nos, ker sem bila prehlajena, tako da mi je to še oteževalo vse skupaj, poleg tega sem bila pa že tako zelo utrujena, da sem se rajši namestila kar v postelji. Ugotovila sem, da popadke najlažje prediham kar v sedečem položaju na postelji. Ker so bili popadki vedno močnejši, sem začela spraševati če lahko dobim kaj proti bolečini in če je možna tudi epiduralna. Na žalost je bilo že prepozno, saj tistega ki to opravlja ni več bilo, pa tudi preveč sem bila že odprta.

Ob 21:30 so me premestili v porodno sobo. Tam so me še 4 ure mučili s popadki, dodajali so mi tudi umetne, vendar se otrok nikakor ni hotel premikati navzdol. Morala sem poskušati predihavati popadke v različnih položajih in res je bilo zelo naporno. Mož mi ni mogel čisto nič pomagati, masiranje mi ni pasalo, jaz pa sem bila v tistih trenutkih osredotočena samo na to, kako bom predihala naslednji popadek, da bom potem lahko tisto minuto vmes ko popadka ni, lahko počivala in si oddahnila. Takrat verjetno sploh ne bi opazila če bi šel ven iz porodne sobe. Sestra me je vsake pol ure pregledala in me vedno znova razočarala, da se še ni nič premaknilo. Res sem že začela obupavati, kako dolgo bom še mogla to prenašati, če ni nobenega napredka. Vse kar sem imela za lajšanje bolečin je bila maska z dušikovim oksidulom. Uporabljala sem jo skoraj ves čas, vmes pa sem morala narediti malo pavze, ker te kar malo zadane in se ti začne vrteti.

Ob 2 zjutraj, je v porodno sobo končno prišel tudi zdravnik. Pregledal mi je in rekel, da naj poskusim s potiskanjem, da vidimo kaj se bo dogajalo. Ja to je šele luštno, že samo predihavanje popadka je naporno, da moraš med popadkom še potiskati, je pa res naporno. Po dveh potiskih je rekel, da se nič ne premakne in da sicer lahko še poizkušam, ker ni videti da bi bil otrok kakorkoli v nevarnosti, drugače pa predlaga carski rez. Seveda sem bila takoj za. Moral mi je še vse razložiti, jaz pa sem morala podpisati še nekaj papirjev. Komaj sem že čakala, da me uspavajo in da bo že konec teh popadkov. Sledilo je še vstavljanje katetra, s katerim so imeli kar nekaj težav, saj so ga morali kar 3x vstavljati… groza. Odpeljali so me v operacijsko sobo, kjer so me pripravili na carski rez in potem so me končno uspavali in vsega hudega je bilo konec. Ob 02:14 je bila najina punčka že rojena. Imela je 3x ovito popkovino okoli vratu, ampak menda ni bila v nevarnosti. Ko so je pregledali jo je dobil v naročje očka, ki jo je pestoval eno uro in čakal, da me pripeljejo v sobo za prebujanje, kjer je dve uri bedel ob meni in čakal da se zbudim. Na vsake toliko časa sem se sicer prebudila in mu menda rekla, da ne sme domov, tako da je čakal do konca, čeprav je bil že zelo utrujen. Malo pred 6. uro so me končno odpeljali v sobo in mi prvič prinesli tudi hčerko in mi jo dali na prsi. Najbolj luštna punčka z veliko laski 😀 . Med dojenjem me je hitro zmanjkalo, tako da sva med prvim dojenjem kar obe zaspali 😀 .

Ponovila se je porodna zgodba moje mami, saj je tudi ona mene rodila na podoben način kot jaz, le da so njo matrali kar 17 ur, preden so se odločili za carski rez. Sicer me je menda opozorila, da jim moram to omeniti, ampak si nisem mislila, da ima to sploh kaj veze z mojim porodom. Zdravnik mi je rekel, da bo najverjetneje tudi pri naslednjem porodu potreben carski rez. No mi vsaj ne bo spet potrebno, tako dolgo prenašati popadke 🙂 .