Papagaj Riki

Moj prvi papagaj je bil skobčevka. To je majhen papagaj, velik okoli 24cm. Njena naravna barva je v različnih odtenkih zelene, vendar pa so gojitelji s križanje vzgojili kar nekaj različnih barvnih kombinacij. Moj je bil rumeno – zelene barve. Ime sem mu dala Riki 🙂 . Dobila sem ga, ko sem imela okoli 15 let in sicer od očijevega sodelavca. Bil je še mladiček in malo že navajen ljudi, tako da ni bil tako zelo plašen, kot tisti iz trgovine in ga ni bilo težko udomačiti.

Imel je zanimiv karakter. Cele dneve se je lahko pogovarjal sam s seboj v svojem ogledalu in se občudoval. Ogledalo je imel zelo rad, tako da je postal zelo hud če si mu ga hotel vzeti. Rad se je sprehajal po tleh po tepihu in pobiral smetke, tako da je dobro služil tudi kot mini sesalec – če ne štejemo njegovih kakcev, ki jih je puščal povsod. Nekatere papige, se navadijo, da kakajo samo na enem mestu, kar je super, a Riki žal ni spadal med te. Vseeno je bil velikokrat spuščen, saj je rad letal po sobi.

Skobčevka spada med papagaje, ki se jih da naučiti oponašati človeški govor in druge glasove. Najbolj učljivi so mladi samčki, vendar ne smejo biti v stiku z drugimi pticami. Riki je bil zelo radoveden in je vedno z zanimanjem poslušal, ko mu je kdo kaj govoril, tako da se je uspel naučiti tudi nekaj besed. Glavni stavek, ki ga je največkrat govoril, ko se je občudoval v ogledalu je bil “Riki rad te ima, mwa”. Vztrajno sem mu ponavljala ta stavek in bilo je res neprecenljivo, ko sem ga prvič slišala izgovoriti oz. začivkati te besede. Zraven pa se je tudi sam od sebe naučil nekaj besed, ki jih je vsakodnevno slišal. Očitno je bil res zelo pameten papagaj. Nekateri menda znajo oponašati tudi različne glasove npr. kapljanje vode, kokodakanje, smeh in druge ptice.

Bil je tudi pravi gurman, saj je poleg svoje ptičje hrane, z veseljem poizkusil tudi našo hrano.  Zelo rad je imel tudi majhno plišasto igračko – rumenega piščančka. Če si ga metal po sobi je vedno poletel za njim in potem skakal po njem in ga kljuval. Kot kakšen kužek, ki mu mečeš igračko, ampak je ne prinese nazaj 😀 .

Ko sem imela neke zdravstvene probleme, smo ga preventivno iz moje sobe preselili v sestrino sobo. Papagajev se sicer ne priporoča imeti tam kje spiš, zato jih je najboljše imeti v kakšni dnevni sobi. Tam je potem kmalu dobil tudi prijatelja Vikija. Žal njuno prijateljstvo ni dolgo trajalo, saj je Viki kmalu poginil, nekaj časa za njim pa tudi Riki. In tako je kletka za nekaj časa ostala prazna.