Trajanje nosečnosti se začne šteti s prvim dnem zadnje menstruacije. Prvo trimesečje se šteje od 1. do 13. tedna. Dejanska nosečnost se v bistvu začne šele v 3 tednu. Ko sem izvedela za nosečnost, so bili mimo že 4 tedni oz. sem bila dejansko noseča že 14 dni. V petem tednu je z ultrazvokom že mogoče zaznati bitje srčka, v sedmem tednu pa je že mogoče videti kako se zarodek premika. Za prvo trimesečje je precej pogosta slabost, čemur se tudi jaz nisem ognila. Začela se je s prvim dnevom na morju, to je bilo v 6. tednu. Na začetku sicer nisem nič bruhala, mi je bilo pa vsak dan slabo. Skoraj nič mi ni pasalo jesti, tako da sem se komaj prisilila, da sem kaj spravila vase, kar se je poznalo tudni na kilogramčkih. Med vožnjo domov iz morja, pa sem tudi prvič bruhala, na kar je sicer vplivala tudi sama vožnja, ampak na srečo se nama je ratalo še pravi čas ustavit, tako da nisem pobruhala avta – kar mi pa ni vedno ratalo :). Vse pohvale mojemu možu, ki je pridno pucal za menoj, saj mi je le redko uspelo priti do wc-ja 😀 . V prvih treh mesecih sem kar nekajkrat bruhala, slabo pa mi je bilo večinoma vsak dan. Na to je verjetno vplivalo tudi moje zgodnje vstajanje (vstajam že ob 4:30) in dolga vožnja v službo – večinoma se vozim z vlakom, vožnja pa traja 1,5 ure v eno smer – z avtom pa moram prevoziti 100 km v eno smer. Vse skupaj me je zelo utrudilo, tako da ko sem končno prišla domov, sem večinoma preostalega dneva kar prespala. Če bo le možno, si bom proti koncu nosečnosti vzela bolniško, ker bi to znalo biti res zelo naporno, sploh ker bo v zadnjih mesecih nosečnosti ravno zima in z njo tudi sneg, v takih razmerah in visoki nosečnosti pa se vsekakor ni priporočljivo voziti tako daleč. Ko sem prvič bruhala tudi na železniški postaji, pa sem se odločila, da je mogoče bolje, da si vzamem malo bolniške, tako da sem doma preležala skoraj 14 dni. V prvem trimesečju sem imela dva pregleda pri ginekologinji in tudi pregled nuhalne svetline. Po prvem pregledu, sva novico takoj sporočila tudi staršem. Za to priložnost sem naredila “jajček presenečenja”, okoli katerega je bil ovit trakec na katerem je pisalo: “Majhna ptičica nama je sporočila, da bosta postala dedek in babica”. Odločila sva se tudi, da bi se rada poročila, preden se najin otročiček rodi, tako da so se začele tudi priprave na poroko, ki bo bila v 17. tednu nosečnosti – upam, da slabost do takrat že mine. Po 12 tednu je največja nevarnost za spontani splav že mimo, na koncu prvega trimesečja pa je otročiček velik že okoli 75 mm in tehta okoli 20 gramov. Gibov sicer še ne čutimo, vendar se otročiček že ves čas premika, lahko pa tudi že premika ustnice. V prvih treh mesecih nosečnosti se nisem nič zredila, saj so zaradi slabosti šli kilogramčki samo navzdol. Izgubila sem 3 kg., na trebuščku pa tudi še ni bilo vidnih sprememb.
