Operacija LLETZ

Včeraj sem imela manjši operativni poseg – Lletz. Vse je potekalo tako kot mora in ker sem zdaj na bolniški imam spet čas, da kaj napišem 🙂 . Torej, kako se je vse skupaj začelo in kaj Lletz sploh je…

V začetku nosečnosti, mi je ginekologinja, kot običajno vzela bris. Rezultati brisa niso bili ok, saj so kazali manjše spremembe. V takšnem primeru bi morali bris ponoviti čez 6 mesecev, a smo zaradi nosečnosti morali malo prestaviti. Po nosečnosti je bil bris spet v redu, a me je vseeno še enkrat naročila čez 6 mesecev. Takrat se je zgodba spet ponovila in spet je kazalo manjše spremembe. Tako me je ginekologinja naročila na kolposkopijo, kjer so mi naredili odščip tkiva materničnega vratu, da so lahko naredili bolj podrobne preiskave. Odščip opravijo v parih minutah in ni nič boleče, le malo neprijetno. Po posegu ti pripada dva dni bolniške. Lahko se pojavi temen izcedek, teden dni pa se je potrebno izogibati uporabi tamponov, kopanju in spolnim odnosom. 

Na rezultate sem morala čakati mesec dni. Rezultati so prav tako pokazali manjše spremembe, kar sicer ni nič resnega, je pa vseeno potrebno spremljati, saj obstaja možnost, da se kdaj razvije v kaj več. Ginekologinja mi je dala možnost, da se vsakih 6 mesecev opravi pregled in odvzame bris, glede na to, da sem še mlada in da bi šlo za manjši poseg, pa predlaga da kar opravim operacijo in mi tako ne bo potrebno več skrbeti, da bi se to v kaj razvilo. Ker je moja babica imela raka na materničnem vratu in ker imava namen, počasi imeti še enega otroka, pa je itak boljše, da to čim prej rešim. 

V roku enega meseca, sem že bila naročena na operacijo. LLETZ je majhna operacija, pri kateri se maternični vrat z električno zanko na nek način olupi. Pri tem se odstranijo okužene celice s površine in navadno to zadošča za ozdravitev. Opravi se v splošni ali lokalni anesteziji. Jaz sem imela splošno. Pred operacijo sem morala pri osebni zdravnici opraviti še EKG pregled in odvzem krvi. Z izvidi sem odšla do anasteziologa, ki mi je dal potrdilo.

V bolnišnico sem morala priti že zjutraj ob 7. uri na tešče. Namestili so me v sobo, kjer sem morala čakati na vrsto. Ker sem imela manjši poseg, sem bila zadnja na vrsti. Nič nisem smela jesti, niti piti. Ob 9. uri so mi v žilo na roki namestili nastavek za infuzijo (ali kakorkoli se temu reče). Spet so imeli nekaj težav, da so našli žilo in me je mogla kar 2x zbosti 🙁 ! Okoli 13. ure, mi je sestra prinesla dve manjši tabletki, ki sem jih morala vzeti pred operacijo in to brez vode!!! Groza!! Imam namreč ogromne težave, ko je potrebno vzeti tablet. Joj, kako sem bila živčna, ko sem stala pred ogledalom, s tema dvema tabletoma. No nekako mi je le uspelo, z malo goljufanja (popila sem dva požirka vode!). Potem sem se ulegla nazaj v posteljo, saj nisem smela več vstajati, ker naj bi se ti zaradi tablet lahko vrtelo. Na srečo ni bilo nobenih reakcij. Ob 14 uri sem končno prišla na vrsto. Odpeljali so me v operacijsko sobo. Vmes sem morala še sleči haljo in se prestaviti na drugo posteljo. V operacijski so me spet prestavili in sicer na podobno mizo kot je v ginekološki ambulanti. Ginekologinja me je očistila in pripravila na poseg, medtem sem pa že dobila masko in kmalu zaspala (splošna narkoza). Poseg je trajal 10 minut. Kmalu sem se zbudila iz sladkega spanca in že so me peljali v sobo za prebujanje, kjer sem bila eno uro. Tam so mi merili pritisk in mi dali infuzijo, kamor so dodali tudi nekaj proti bolečini, čeprav ni skoraj nič bolelo. Občutek je enak menstrualnim krčem. Po eni uri, so me odpeljali nazaj v sobo.

Kmalu je bila ura 17.00 in je bila na vrsti popoldanska vizita. Odstranili so mi 1 km. dolg tampon 😀 Groza, kar ni in ni bilo konca. Pregledali so če sem kaj krvavela in ker nisem, so mi naročili naj grem čez 15 minut, še na wc potem pa mi bodo prinesli še za jesti in piti, nato pa lahko grem domov. No ker nisem razumela, da moram počakati, da me bo nekdo pospremil na wc, sem šla kar sama. Malo sem morala posedeti na postelji, ker se mi je malo zavrtelo, ampak je bilo takoj v redu. Sestra je potem še enkrat preverila če kaj krvavim in ker je bilo vse ok, sem lahko počasi odšla domov. 

Dobila sem 14 dni bolniške, + 1 teden zaradi dolge vožnje v službo. 14 dni moram počivati in nič težkega dvigovati. 1 mesec ne smem uporabljati tamponov, se izogibati kopanju in spolnim odnosom. Na srečo sem imela ta poseg še pravi čas, saj gremo čez 1 mesec že na morje. No pred morjem pa se moram naročiti še na pregled pri svoji ginekologinji. Kar se tiče ponovne nosečnosti, pa je potrebno počakati vsaj 2 ali 3 mesece. 

No zdaj pa naprej počivati… 🙂